Parameter
- 338 Seiten
- 12 Lesestunden
Mehr zum Buch
V knjigi se mladi, a že uveljavljeni literarni teoretik in zgodovinar Marijan Dović loti teme, ki na prvi pogled zveni »iztrošeno«, na inovativen, mestoma tudi provokativen način. Razvoja pisatelja ne zasleduje skozi biografsko ali tekstualno optiko, temveč težišče premakne in raje sledi evoluciji literarnega sistema in njegove avtonomije, pisatelja kot literarnega proizvajalca pa postavi v okvir medijskih, distribucijskih in komunikacijskih mehanizmov, ki omogočajo različne strukturne pozicije znotraj sistema, akumulacijo simbolnega kapitala ter zavzemanje položajev, ki krmilijo konsekracijo in kanonizacijo. Ob tem sproti zariše historiat pisateljskih modelov in mehanizme, ki so zaznamovali razvoj percepcij pisateljeve družbene pozicije, na koncu pa revidira znano tezo o slovenskem kulturnem sindromu.
Buchkauf
Studia Litteraria: Slovenski pisatelj, Marijan Dović
- Sprache
- Erscheinungsdatum
- 2007,
- Buchzustand
- Gebraucht - Gut
- Preis
- 10,49 €inkl. MwSt.
Keiner hat bisher bewertet.
- Titel
- Studia Litteraria: Slovenski pisatelj
- Untertitel
- razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu
- Sprache
- Slowenisch
- Autor*innen
- Marijan Dović
- Verlag
- Založba ZRC
- Erscheinungsdatum
- 2007
- Seitenzahl
- 338
- ISBN10
- 9612540284
- ISBN13
- 9789612540289
- Reihe
- Schlagwörter
- Sozialwissenschaften, Historisches Thema, Philosophie, Soziologie, Literarische Kritik, Kulturgeschichte
- Beschreibung
- V knjigi se mladi, a že uveljavljeni literarni teoretik in zgodovinar Marijan Dović loti teme, ki na prvi pogled zveni »iztrošeno«, na inovativen, mestoma tudi provokativen način. Razvoja pisatelja ne zasleduje skozi biografsko ali tekstualno optiko, temveč težišče premakne in raje sledi evoluciji literarnega sistema in njegove avtonomije, pisatelja kot literarnega proizvajalca pa postavi v okvir medijskih, distribucijskih in komunikacijskih mehanizmov, ki omogočajo različne strukturne pozicije znotraj sistema, akumulacijo simbolnega kapitala ter zavzemanje položajev, ki krmilijo konsekracijo in kanonizacijo. Ob tem sproti zariše historiat pisateljskih modelov in mehanizme, ki so zaznamovali razvoj percepcij pisateljeve družbene pozicije, na koncu pa revidira znano tezo o slovenskem kulturnem sindromu.